DANES VEMO, DA SE PRED LETI NISO MOTILI …

20. februarja leta 1954 so v Buenos Airesu ustanovili Slovensko kulturno akcijo z namenom, da druži slovenske krščanske kulturne ustvarjalce v zdomstvu in zamejstvu, »ki žele z ustvarjalnim in posredovalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih. Idejni temelj organizacije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru«. Zorko Simčič

Po drugi svetovni vojni, ko je komunistična partija prevzela oblast v Jugoslaviji, je okrog dvajset tisoč Slovencev zapustilo domovino. Po nekaj letih bivanja v begunskih taboriščih v Italiji in na Koroškem so se naselili v raznih državah v Evropi, v Avstraliji, ZDA, Kanadi in Argentini. Povsod so si ustanovili organizacije, ki so jih povezovale in jim pomagale ohranjati vero in slovenstvo.

Slovenski izobraženci, ki so se v tistih letih naselili v Argentini, so se, poleg dela za preživetje, v prostem času posvetili tudi nadaljnjemu kulturnemu ustvarjanju. Kljub oddaljenosti od domovine so pisali, peli in igrali v slovenščini. Čutili pa so, da je za kvalitetno kulturno delo potrebno, da se povežejo v organizacijo.

20 februarja leta 1954 so v Buenos Airesu ustanovili Slovensko kulturno akcijo z namenom, da druži slovenske krščanske kulturne ustvarjalce v zdomstvu in zamejstvu, »ki žele z ustvarjalnim in posredovalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih«. Idejni temelj organizacije je »naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru«.

Izvoljen je bil prvi odbor, ki so ga sestavljali: predsednik Ruda Jurčec, podpredsednika prof. Alojzij Geržinič in dr. Tine Debeljak, blagajnik Ladislav Lenček, tajnik Marijan Marolt. Posamezne odseke so vodili: filozofskega duhovnik dr. Ignacij Lenček, leposlovnega pisatelj Zorko Simčič, glasbenega dr. Julij Savelli, likovnega kipar France Ahčin in gledališkega Marijan Willempart. Poleg teh med ustanovnimi člani moramo omeniti Milana Komarja, Božidarja Finka in Franceta Dolinarja.

Slovenska kulturna akcija naj bi izdajala novo splošno kulturno revijo Meddobje (uredništvo sta sprejela Zorko Simčič in Ruda Jurčec), in časopis Glas, ter naj bi bila tudi založba. Tako je izdajala knjige, ki niso mogle izhajati v Sloveniji. Dr. Tine Debeljak je bil prvi urednik knjižnih izdaj. Že od vsega začetka so objavljali dela avtorjev živečih na raznih celinah. Sklenili so tudi, da bo odslej SKA nadaljevala z izdajo zbornika Vrednote. Prirejali so tudi predavanja, kulturne večere, likovne razstave, koncerte in gledališke predstave.

Slovenska kulturna akcija je svoje člane povezovala in jih še povezuje v sledečih odsekih: teološki, filozofski, literarni, likovni, zgodovinski, družbeni, glasbeni, gledališki in znanstveni.
Vsa leta so odborniki in člani SKA delali brezplačno in še danes sami krijejo stroške svojega ustvarjalnega dela. Do osamosvojitve Slovenije je delo Slovenske Kulturne Akcije omogočala podpora mecenov.  

Slovenski kulturni akciji so predsedovali: Ruda Jurčec (1954-1969), Dr. Tine Debeljak (1969-1979), duhovnik Ladislav Lenček (1979-1988), Andrej Rot (1988-1992), arh. Marjan Eiletz (1992-2002), dr. Katica Cukjati (2002- 2016). Od leta 2017 je predsednik SKA Damijan Ahlin.
  • Drago Jančar - 2019

    image-7

    Drago Jančar – 2019
  • Dr. Marko Kremžar - 2019

    image-6

    Dr. Marko Kremžar – 2019
  • Cankarjev Dom – Ljubljana 1994

    image-5

    Cankarjev Dom – Ljubljana 1994
  • Dr. Darko Susteršič -2018

    image-4

    Dr. Darko Susteršič -2018
  • Dubravka Tomšič Srebotnjak - Teater Colon - 2018

    image-3

    Dubravka Tomšič Srebotnjak – Teater Colon – 2018
  • Dr. Katica Cukjati, Andrejka Dolinar in Tone Mizerit - 2014

    Image-2

    Dr. Katica Cukjati, Andrejka Dolinar in Tone Mizerit – 2014
  • Dr. Helena Jaklitsch – 2017

    image-1

    Dr. Helena Jaklitsch – 2017