“Ena izmed prvih nalog, ki si jih je nadela Slovenska kulturna akcija, je bila prav ustanovitev revije, namenjene ljubiteljem umetnosti in vsem našim izobražencem, ki bi naj tako v esejih kakor v leposlovju posegali med dnevne probleme, našli jasnosti, opore in razvedrila v dneh tako zamotanih miselnih križišč”.
S temi besedami se je leta 1954 predstavila nova kulturna revija Meddobje. Že ob branju prve številke je postalo jasno, da so si člani SKA postavili visoke cilje in vložili v delo vse svoje moči. Datum izida ni nikjer naveden. Jasno je, da je urednike bolj skrbela vsebina in kvaliteta, kot pa posvetne (birokratske?) podrobnosti. Urednika sta bila Ruda Jurčec in Zorko Simčič.
Tam in tako se je začelo – in se še ni zaključilo. Sledili so še drugi izvodi. Predvideno je bilo, da jih bo letno izšlo šest. V dvojnih ali celo trojnih izdajah so skušali izpolniti obljubo. Težave so bile neizbežne. Nanašale so se včasih na notranja nesoglasja, predvsem pa na finančna vprašanja. Ni bilo lahko, brez podpore, le z malimi naročninami in mecenskimi darovi, vzdrževati redno izhajanje. V letih 1960, 1962 in 1965 revija ni izhajala; nekaj težav so imeli tudi v 80. in 90. letih. A seznam nam pove, da je od začetka pa do lanskega izvoda (2021), izšlo 116 zvezkov revije. Se zavedamo in vredno ocenjujemo vse to bogastvo?
Leta 1961 se je prvima urednikoma pridružil še Rafko Vodeb. Simčič in Vodeb sta odšla v času izdaje 9. letnika in Ruda Jurčec je ostal sam na čelu uredništva do sredine leta 1969. Na pomoč mu je priskočil Tine Debeljak, ki mu je nasledil France Papež. Slednji je uredniškemu delu posvetil dobrih 26 let, deloval je kar do sredine leta 1996. Po razcepu v Slovenski kulturni akciji je revijo od leta 1970 urejal uredniški konzorcij v sestavi Tine Debeljak, France Papež, Srečko Baraga, Marijan Eiletz, Mirko Gogala in Nikolaj Jeločnik, kasneje se jim je pridružil še Alojz Kukovica. Med letoma 1972 in 1996 pa je revijo urejal predvsem France Papež. Leta 1997 je bil urednik Vinko Rode, od 1998 do 2002 Marijan Eiletz, za njim Tine Debeljak ml., od leta 2005 dalje pa zanjo skrbi Tone Mizerit.
Seveda, težave so se v teku let počasi spreminjale. Tista prva doba, ko je kar mrgolelo kvalitetnih sodelavcev in željnih ustvarjalcev, je počasi tonila. Pojavljali so se novi, drugačni izzivi, ki so vplivali tudi na kvaliteto prispevkov in na količino zvezkov, ki so letno zagledali luč sveta. Če je prvotno revija izhajala v šestih letnih številkah (včasih dvojnih, včasih celo trojnih), se je od leta 1969 omejila na štiri letne številke. V začetku so izhajale posamezno, ena številka, ena revija. Kmalu (med leti 1979 in 1983) so se pojavljale dvojne številke. Od leta 1983 pa se je uvedla navada, da sta izhajali dve dvojni številki letno. Še en korak nazaj je predstavljalo leto 2009, ko je začel izhajati letno en sam izvod, z oznako 1/4. To se je obdržalo do danes, a revija redno izide vsako leto.
Zadnja večja kriza se je pojavila po smrti dr. Jožeta Ranta, ki je bil takrat steber revije. Resno smo se bali konca. Takrat so se tudi pojavljali razni predlogi, kako Meddobje rešiti pred skoraj gotovo smrtjo. Prevladal je namen, da po svojih skromnih močeh nadaljujemo pot, ki so jo začrtali očetje SKA.
Preteklost in sedanjost sta si podali roko v jubilejni številki ob 65-letnici revije leta 2019. Prvi urednik, Zorko Simčič, nam je ob praznovanju iz Slovenije poslal svoj pozdrav. Vladimir Kos, iz Tokia, ki je tudi sodeloval že v prvi številki, je poslal svojo poezijo za ta jubilej. Ta stisk roke naj bo simbol in poroštvo, da je prihodnost v sodelovanju in ljubezni. Naj nas pri tem vodi geslo, s katerim so zaključili uvodne besede v prvi številki:
„V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen‟.
Če bi si radi ogledali razne številke Meddobja lahko pobrskate na strani Digitalne knjižnice Slovenije, kjer imate on-line dostop do digitalne oblike te publikacije preko portala dlib.si. Portal upravlja Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) in je brezplačno dostopen javnosti na spletnem naslovu dlib.si